Ustvarjalno učenje

Nad vhodom na telovadni stadion v Delfih je v kamen vklesan napis SPOZNAJ SAMEGA SEBE.

Ta pogoj antičnih mislecev velja še danes: da bi lahko karkoli spremenil na sebi oz. v sebi, moram najprej odkriti sebe. Učenje zato ni le pasivno sprejemanje navodil ali znanj, ki jih ponuja okolje, ampak je najprej spoznavanje samega sebe.

Kje začeti?

Najprej ozavestiti telo, saj so njegove osnovne fiziološke dejavnosti programirane genetsko in
so povsem avtonomne in nezavedne. Z ozaveščanjem postanejo dostopne razumu, s primernim urjenjem pa tudi naši volji.

Poti učenja: od nezavednega k zavestnemu

Ne pozabite: čustva so posrednik med podzavestnim in zavestnim oz. ozaveščenim!
Težje gre, če so čustveni odpori premočni in je nočem močnejši od hočem.

Ustvarjalno učenje je večdimenzionalno in doživeto dogajanje, v katerem sodelujejo gibala, čutila, čustva, razum in zavest o sebi, da se novo sporočilo, spretnost ali izkušnja asimilira (“ugnezdi”) v otrokovo osebnost in postane sestavni del njegovega življenja.

Učenje: asimilacija ali introjekcija

ASIMILACIJA pomeni preoblikovanje različnih učnih podatkov v lastne miselne predstave, ki oblikujejo nova spoznanja na razumski in doživljajski podlagi (duševno in duhovno).

INTROJEKCIJA je vnašanje podatkov v spominske centre brez preoblikovanja ali smiselnega urejanja, zato se nova spoznanja ne oblikujejo niti razumsko niti doživljajsko.

Učenje je torej dodajanje novih vzorcev v že oblikovano živčno mrežo. Pri tem se spreminjajo odnosi med živčnimi celicami, ki skrbijo za spomin in s tem vsebina dosedanjih zapisov (engramov). Novi vzorci se oblikujejo bodisi s pridobivanjem izkušenj na podlagi podanih sporočil (učenje z razumevanjem) bodisi s ponavljanjem sporočil (učenje na pamet).

Učenje pa je delo, ki ga ni mogoče izpeljati brez uporabe energije. Potreben je miselni in včasih tudi fizični napor. Fizičnega/miselnega dela ni mogoče opraviti, če je vanj vloženo premalo energije. Znanje pač ni blago, ki bi bilo naprodaj in bi ga bilo moč kupiti po trgovskem načelu ”plačam dva, dobim tri”.

Genetska primerjava živali in ljudi

ŽIVALI

LJUDJE

ENODIMENZIONALNOST = PREŽIVETJE

PLAZILSKI MOŽGANI

nagon hranjenja
nagon prilaščanja
nagon razmnoževanja
nagon obrambe (obvladovanja okolja)

DVODIMNEZIONALNOST = RAZVOJ

SESALSKI MOŽGANI

čustvovanje,
spomin,
učenje, mišljenje,
znanje, razvoj

TRIDIMENZIONALNOST = OSEBNOSTNA RAST

ČLOVEKOVI MOŽGANI:

ozaveščenost sebe
doživljanje dogajanja
vrednotenje doživetega
osmišljanje bivanja in delovanja
ustvarjalna svoboda
odgovornost

Središča v možganski skorji

višji spoznavni procesi, načrtovanje in reševanje nalog, nadzorovanje vedenja, oblikovanje osebnosti,
zavestno (hoteno) gibanje očesnih zrkel,
govor in govorica telesa,
zavestno gibanje,
čutno zaznavanje (tip),
razumevanje govora,
vid,
sluh,
spomin,
ravnotežje in skladnost gibov

ČLOVEKOVI MOŽGANI – enostavne živčne zanke

ČLOVEKOVI MOŽGANI – povratne živčne zanke

Povratne zanke so izrazito človeška lastnost

zavestno telesno gibanje uravnava motorična zanka,
očesne gibe in sposobnost opazovanja uravnava okulomotorna zanka,
reševanje miselnih nalog, delovni spomin in načrtovanje uravnava prefrontalna zanka,
primerno socialno odzivanje uravnava lateralna zanka,
pozornost in motivacijo pa uravnava cingularna zanka.

“Pridni” (nemoteči) učenci

Molčečnost sili šolarja v nedejavnost in lenobo možganov. Možgani so pri šolarju prožnejši kot pri odraslih, saj premorejo živčne celice več dendritov in zato več medsebojnih povezav; le zdramiti jih je treba in jih nenehno rabiti, da ostajajo dejavni in budni. Z molčanjem raste miselna lenoba.

Živčne celice predrami le možganska telovadba, ki vključuje gibalno dejavnost (šport), urjenje čutil (senzitivni trening), miselno delo (učenje) in jezikovno izražanje.